• donatorji

ZGODOVINA DRUŠTVA
 

Daljnega leta 1929 so takratni fantje in možje iz Dobovca ugotovili, da s širjenjem življenjskega in stanovanjskega prostora potrebo po protipožarni dejavnosti. Ugotovitev je bila  realizirana 9. junija 1929 v osnovni šoli na Dobovcu z ustanovitvijo  Prostovoljne gasilske čete Dobovec, ter 21 junija 1929 z ustanovnim Občnim zborom Prostovoljne gasilske čete Dobovec, ki je potekal v župnišču na Dobovcu. Ustanovnega občnega zbora  se poleg domačih gasilcev udeležili tudi kolegi gasilci iz rudnika Trbovlje in takratni župni načelnik, ki je imel tudi uvodni govor. Na ustanovnem Občnem zboru  je bil izvoljen tudi prvi upravni in nadzorni odbor, katerega člani so bili:

upravni odbor

•  Adalbert Dolanc – predsednik

• Janko Pogačar – tajnik

•  Jože Knez – poveljnik

•  Dominik  Smodiš – namestnik

• Leopold Ravnikar - blagajnik

• Ivan Smodiš - član

•  Filip Grebenc - član

   nadzorni odbor

• Ignac Knez - član    

• Hinko Kus - član                                                                     

Takratni pogoji za delo so bili težavni, na razpolago so bila le skromna finančna sredstva, toda z veliko zagnanostjo in trdim delom je društvo že leta 1930 dobilo svojo prvo motorno brizgalno, ki je bila poleg drugega gasilskega orodja in delovnih oblek shranjena v mežnariji – cerkvena stavba.  Leta 1934 so člani društva resno pričeli razmišljati o lastnih prostorih torej naslednja prioriteta je bila izgradnja gasilskega doma. Zemljišče za postavitev gasilskega doma je podaril  ustanovni član društva in takratni predsednik Jože Knez. Z veliko vneme, prostovoljnih prispevkov krajanov  in mnogo  prostovoljnega dela je bilo  potrebno vložiti, da je društvo dobilo 7. avgusta 1938 svoje lastne prostore, ta pridobitev pa jih ni uspaval,a nasprotno še z večjo vnem so se lotili dela in v letu 1940 končali z izgradnjo stolpa in orodjarne, ter ob tem dogodku razvili prvi društveni prapor ter ga častno zaupali praporščakoma Alojzu Dolancu in Albinu Vodinu.
Nastopila je II. svetovna vojna, katera tudi gasilstvu ni prizanesla in gasilska dejavnost je zamrla. Vojna je naredila svoje. Nekaj članov se je pridružilo partizanom, mnogo je bilo izseljenih, 11 članov pa je darovalo svoja življenja za lepše dni. Po končani II. svetovni vojni so preživeli člani takoj poprijeli za delo in reševali povojno razdejanje. Prvi povojni občni zbor društva je bil 17.02.1946 na tem zboru se je ustanovila tudi društvena gledališka sekcija pod vodstvom Milene Jamšek. Leta so tekla naprej, delo v društvu ni zamrlo, v prostorih doma je leta 1948 zasvetila električna žarnica, leta 1953 so se delegati društva udeležili gasilskega kongresa v Ljubljani, do 25 letnice društva pa so predali svojemu namenu rezervoar za pitno vodo. Takoj naslednje leto  1955 so člani pričeli z graditvijo dvorane, prav tako je bila nabavljena sirena in razvit je bil nov gasilski prapor.            
Ob praznovanju 30 letnice društva so se člani odločili, da razširijo dom. V letih od 1963 do 1973 je društvo nabavilo dve motorni brizgalni (SORA in ROSEBAUER), v naslednjih petih letih so člani društva in krajani Dobovca postavili garažo v katero se je leta 1977 naseli prvi gasilski kombi.
V letih 1980 do 1990 je bila vsa pozornost usmerjena k obsežni adaptaciji gasilskega. Dom je v začetku 90 – tih let dobil podobo, kot jo ima danes, velik urejen gasilski dom z dvorano, ki jo uporabljajo vsa domača društva za kulturne in ostale prireditve. Od začetka samostojnosti Slovenije pa do danes je društvo posvetilo poseben poudarek pri nabavi gasilne in  osebne zaščitne gasilne opreme.  Tako je v tem času društvo nabavilo novo motorno črpalko ZIGLER, gasilski avto GV1, ter mnogo ostale gasilne opreme. Prav tako je društvo v tem času pridobilo osebno zaščitno opremo za 12 gasilcev, štiri dihalne aparate, predvsem pa je pomembno podariti, da je društvo tudi kadrovsko zelo podprto. Društvo trenutno razpolaga z naslednjimi kadri:

• 3×višji častnik

• 4×častnik II. st.

• 2×častnik

• 2×nižji častnik

      prav tako je so naši člani usposobljeni za naslednje specialnosti:

• 8× dihalni aparati

• 2× tehnično reševanje

• 1× delo z nevarnimi snovmi

• 1× delo z motorno žago

• 5× sodniki

• 8× strojnik

• 16× delo  za radijsko postajo

V vseh teh letih pa so aktivno delovale vse tri tekmovalne desetine (moška, ženska pionirska). V 80-tih letih je bila zelo aktivna ženska desetina pod vodstvom Franca Glavača, v 90-tih letih je pod vodstvom Marjana Plahuta moška desetina dosegla izvrsten uspeh saj je v letih 1994,1995, 1996 trikrat zapored zasedla prvo mesto na regijskih tekmovanjih. Vse skozi je glavni poudarek delo z mladim.  V zadnjih letih se pod vodstvom mentorja Ladota Hvala redno udeležujemo regijskih tekmovanj tudi s pionirji.

Med najstarejše dobrodelne organizacije na Slovenskem  spadajo prav gotovo gasilska društva. Vrednote gasilstva, kot so humanost, premagovanje ovir, zaupanje, vztrajnost, nesebičnost, pripadnost gasilstvu so porok za dobro požarno varnost  in pomoč v nesreči.

Teh vrednot se v našem prostovoljnem gasilskem društvu Dobovec še kako dobro zavedajo tudi ženske- članice, ki delujejo že vrsto let.  Članice društva vsako leto izdelajo plan aktivnosti, ki zajema vsa področja delovanja od organizacijskih, do najbolj strokovnih na področju operative. Poseben poudarek delu članic pa je namenjen tudi družabnemu življenju.

Že nekaj let aktivno deluje tudi Komisija za delo s  članicami. V njo je vključenih več kot 10 članic, katerih prioritetna naloga je povezovanje vseh ostalih članic(veterank, podpornih članic..) ki imajo pomembno vlogo, saj z svojimi dolgoletnimi izkušnjami na področju gasilstva  pozitivno vplivajo na naše tekoče aktivnosti. 

PREDSEDNIK IN POVELJNIKI V PGD DOBOVEC

 predsedniki

• Adalbert Dolanc

• Jože Knez

• Ludvik Dolanc

• Franc Sinkar

• Adolf Medvešek

• Jože Jamšek

• Štefan Kuharič

• Jože Dolanc

• Jakob Smodiš

• Boris Trotovšek

 poveljniki

• Jože Knez

• Dominik Smodiš

• Janko Dolanc

• Franc Glavač

• Zdravko Smodiš

• Jakob Smodiš

• Marjan Plahuta

Ne smemo pozabiti, da pa je naša članica Milena Jamšek od leta 1949 pa do leta 2002 opravljala delo tajnika ali delo blagajnika zadnja leta pa oboje hkrati. Za njeno dolgotrajne požrtvovalno delo v našem društvu  je prejela ogromno število priznanj, največje pa je zagotovo priznanje Gasilske zveze Slovenije priznanje Matevža Haceta , katerega je Milena Jamšek prejela  v Zrečah leta 2002.