• donatorji

požarna zaščita

Osrednji problem današnje požarne zaščite je v tem, da ljudje vlagamo premalo truda v preprečevanje požarov. Na podlagi podatkov in izkušenj je ugotovljeno, da večina požarov nastane zaradi kršitev osnovnih pravil požarne zaščite. Večina malih požarov se razširi v velike zato, ker ljudje ne vedo, kaj morajo storiti, ko požar odkrijejo. Požarna zaščita je dolžnost slehernega posameznika in vseh skupnosti, a kljub temu venomer prihaja do požarov, do vse večje požarne škode in celo do žrtev, ki so posledica malomarnosti in nepazljivosti. Večina ljudi ne razmišlja dovolj o tem , kako nevaren je požar. Čeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povezujemo  z lastnim premoženjem in osebno varnostjo. Za večino je požar oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe

kaj je požar

Požar je ogenj, ki zapusti za to določeno mesto (ognjišče) ter je sposoben, da se nenadzorovano širi na določen kraj in povzroča škodo. Njegova značilnost je sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Majhen ogenj se lahko v nekaj sekundah razširi v nevaren požar, če doteka dovolj zraka, če se razvije velika vročina in če je dovolj goriva. Da požar ustavimo, mu je treba torej odvzeti enega od teh elementov. Voda uspešno pogasi precej požarov, ker odvaja toploto.

vzroki za nastanek požara

Za nastanek požara obstajajo različni vzroki. Njihove posledice so odvisni od vrste dejavnikov med katerimi so tudi: gospodarska razvitost dežele, kultura, sociala in podnebni dejavniki (suša, padavine, temperatura). Vsak od njih po svoje prispeva k nastanku požarov. Za nastanek požarov je v veliki večini kriva malomarnost, neprevidnosti (kajenje) in kršitev pravil. Do mnogih požarov pride zaradi neustrezne električne napeljave, pokvarjene opreme ali naprav (električne pečice), zaradi vžigalic (otroci se radi igrajo z njimi), vnetljivih stvari (bencin), blizu peči gorljive tkanine (zavese), neočiščeni dimniki in podobno.
 

povzročitelji požara

Čeprav se pogosto sprašujemo, kako je možno, da se ob vsem opozarjanju in vednosti o ustreznem vedenju znova in znova srečujemo s požari nastalimi zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov, nepravilnega ravnanja z vnetljivimi snovmi, kurjenja v naravi itd., je očitno, da človek povzroči večino požarov. Tudi otroci pogosto povzročijo požar, saj se zanimanje za ogenj pri njih pojavi zelo zgodaj. Še vedno pa nastane veliko požarov zaradi naravnih dejavnikov kot so suša, potresi, veter. Ljudje lahko povzročijo požare na različne načine, predvsem pa namerno ali nenamerno. Med nenamerno povzročene požare spadajo požari, ki so posledica igre (predvsem otroške), malomarnosti, nepazljivosti, neznanja, napak, itd. Med namerno povzročanje požarov spadajo požigi, ki jih izvajajo požigalci ( piromani).

kako ukrepati v primeru nastanka požara

Predvsem je pomembno trezno preudariti, kaj moramo v tem trenutku storiti najprej:

• Ostanimo mirni.

•  Preverimo, če so v bližini ljudje, ki rabijo pomoč in če je možno preprečimo, da se požar ne razširi.

• Ljudi spravimo iz ogroženega prostora. Otroci se radi zatečejo v omaro, pod posteljo, v stranišče..., zato moramo pregledati ves prostor.

• Živali naj po možnosti rešujejo domači. Ker se v takšnih primerih živali rade upirajo, jim lahko prekrijemo oči in jih odpeljemo na kraj, kjer jih dim ne bo dosegel.

Če ocenimo, da bomo lahko požar pogasili sami:

• Odmaknemo najbližje predmete, ki bi jih lahko zajel plamen,

• Zapremo plinski ventil na štedilniku ali na plinski peči,

• Ugasnemo peč na kurilno olje,

• V primeru, da preti nevarnost za življenje ljudi, izklopimo električni tok,

• Preprečimo prepih in zapremo vsa okna in vrata sosednjih prostorov,

• Ugotovimo kje gori in kaj gori. Gasimo središče požara, glede na to, kaj gori pa izberemo ustrezno gasilno sredstvo. Če se v prostoru močno kadi, si preko nosu in ust nadenemo moker robec,

•  Ko uspešno pogasimo goreče predmete, odpremo okno, da se strupeni plini čimprej razkadijo,

•  Ko vstopamo v prostor, kjer gori, moramo paziti na možnost eksplozije, zato v čim nižji preži stojimo na tisti strani vrat, kjer bomo zaščiteni pred plamenom in plini. Vrata odpiramo počasi,

• Če ugotovimo, da se požar prehitro širi in ga ne bomo sami obvladali, takoj pokličemo na pomoč gasilce.

•  Ob klicu na center za obveščanje (112) bodite mirni in posredujte naslednje podatke:

KDO kliče (ime, priimek).
KJE gori (naslov in čimbolj natančen opis lokacije. Če ima domačija kakšno posebno ime, bo to za gasilce zelo uporabna informacija).
KAJ gori (kateri del stanovanja, kakšne gorljive snovi, ali obstaja nevarnost eksplozije, ali je ogrožen še kakšen bližnji objekt).
KAKŠEN obseg je že dosegel požar.
KOLIKO ljudi je v neposredni nevarnosti in koliko je ranjenih.

preventivni ukrepi

Glede na velik davek, ki ga požari pobirajo tako v človeških življenjih kot v dobrinah je treba storiti vse da do njih ne pride, oziroma da je škoda s požari čim manjša. To lahko dosežemo s preventivnimi ukrepi.

• Izobraževanje ljudi od mladine do starejših,

• Preventivni pregledi objektov in gospodarskih poslopji,

• Redno čiščenje dimnikov in kurilnih naprav,

• Pravilna izvedba električna inštalacija,še posebej na starejših gospodarskih objektih,

• Pravilno shranjevanje lahko vnetljivih goriv in maziv,

• Prepovedana uporaba odprtega ognja v bližini lahko vnetljivih snovi,

• Pravilna uporaba grelnih teles in njihovo vzdrževanje,

• Upoštevanje vseh varnostnih predpisov pri gradnji novih objektov,

• Zaščita objektov s strelovodnimi napravami,

• Velika pazljivost pri kurjenju v naravi,

• Pravilno ravnanje z odprtim ognjem še posebno ob prisotnosti otrok in mlajših oseb,

• Sodelovanje z okoliškimi prostovoljnimi gasilskimi društvi.